Praznujemo že 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Njegovo razumevanje položaja Slovencev konec 19. stoletja v monarhiji – kjer se vse več naših prednikov ni več počutilo domače – je bilo z današnjega vidika samoumevno. In vendar je Jakob v tistih časih ukrepal na povsem nesamoumeven način. Njegovo dejanje – ko je kupil vrh Triglava in postavil Aljažev stolp – stopa ob bok slovenskemu uporu zoper fašizem, izidu prve slovenske knjige, plebiscitu in razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije. Njegov stolp pomenljivo nosi simboliko slovenske samostojnosti. Nič od tega pred 130 leti še ni bilo »slovenski upor« – in vendar se je uprl zaradi slovenstva in ljubezni do gora. Verjetno se nikoli ni vprašal, čigav je Triglav. Vedel je, da je naš. To še danes ve in čuti vsak Slovenec.

Zato je prav, da naš Triglav dobi svoj praznik.

Kaj bo Praznik Triglava zaznamoval?

• simbolni pomen Triglava za slovenski narodni značaj, samozavest in ponos,
• zgodovinsko pristnost Slovencev pod Triglavo in v naših gorah,
• pohodniško, gorniško in alpsko kulturo Slovencev,
• Triglavski narodni park in naravovarstvo,
• odnos do naše kulturne in naravne dediščine,
• odgovoren odnos do narave in gora (tudi s turizmom).

Ali bo Praznik Triglava, 7. avgusta, dela prost dan?

Ne. S spremembo zakona se nam malce mudi, da ga izpeljemo še pred volitvami. S takojšnjo zahtevo po dela prostem dnevu bi pobudo po nepotrebnem spolitizirali in ne bi šlo več za državljansko pobudo. Pri tako plemeniti vseslovenski ljudski pobudi pred sprejetjem zakona ne želimo razdvajati na politične pole – ravno nasprotno. Praznik Triglava naj nas združuje in ne razdvaja.